Učenci 9. razredov so imeli v četrtek, 12. 1. 2023 malo drugačno uro izbirnega predmeta likovno snovanje III. Tokrat učenci niso bili sami ustvarjalci, ampak so spoznavali domačega umetnika Oskarja Kogoja in njegova dela. Po ogledu kratkega uvodnega filmu »Oskar Kogoj – življenje in delo«, ki smo si ga ogledali v učilnici, se je naša ura nadaljevala v galeriji Oskarja Kogoja.
Prodajna galerija je našla svoje mesto v središču Mirna, v rojstni hiši umetnika. Toplo so nas sprejeli ga. Katjuša in ga. Nataša, Kogojevi hčerki, in kustosinja galerije.
V spodnjih prostorih ima mesto prodajna razstava. Tam so nas pozdravile skulpture Kogojevih konjev, čebel, rac, rajskih ptic, golobov, skrbno oblikovani kozarci in čaše, keramično posodje, uporabni predmeti, male priponke, ogledala, … in še bi lahko naštevali, saj je Kogojev opus res bogat. Gotovo bi naš obisk imel manjšo težo, če bi izdelke opazovali brez spremne besede in karizme avtorja samega. Tokrat smo imeli srečo in čast, da se nam je pridružil tudi gospod Oskar Kogoj. Umetnik je delil z nami drobne zgodbe iz svojega ustvarjalnega in vsakdanjega življena. Umirjena beseda, ki je tekla z razmislekom in vsebino je pritegnila učence. Ena od učenk je po obisku galerije zapisala, da ji je bilo všeč to, da umetnik črpa svoj navdih iz narave, okolja, živali, …
V zgornjih prostorih hiše smo spoznali Kogoja kot industrijskega in grafičnega oblikovalca, ki je s svojim delom pustil močan pečat tako v Sloveniji, kot izven nje. Navdušile so nas zgodbe o nastanku počivalnika, pa ideja zibelke, Kolo sreče – kolo življena. Za vsakim umetnikovim izdelkom je skritega veliko fizičnega dela, raziskovanja in umskega napora. Poleg vseh uporabnih in dekorativnih predmetov, je na vse nas je naredila močan vtis zadnja soba. Poslikave s pigmenti iz poldragih kamnov, barvne ploskve, ki nežno prehajajo ena v drugo in sakralna motivika so nas za trenutek odmaknili od realnega sveta in nas pustili brez besed.
Učenci so imeli v taki uri pouka možnost razvijati čut za lepo in iskanje lepote v umetninah, razvijati odnos do likovnih stvaritev nacionalne likovno-kulturne dediščine ter razvijati merila za kritično vrednotenje likovnih del. Poleg vsega omenjenega pa ne gre zanemariti pozitivne izkušnje srečanja s človekom, ki izhaja iz domačega okolja, živi in dela s strastjo, predanostjo svojemu delu, spoštuje modrosti in spoznanja svojih prednikov, ceni naravo in vse kar nam ta daje.
Zapis: Urška Harej Čoha, prof. lik. um., učiteljica likovne umetnosti
Fotografije: mag. Nikolaja Munih, prof.def., ravnateljica
