Select Page

Učne težave

Učne težave pri otrocih so tiste težave, ki jih povezujemo z učno neuspešnostjo. Otrokova neuspešnost lahko pomeni, da so otrokovi dosežki nižji od pričakovanih glede na njegove sposobnosti vendar ni negativno ocenjen. Lahko pa pomeni, da je otrok negativno ocenjen.

Učne težave so lahko splošne in specifične. Kažejo se od lažjih do težjih, od enostavnih do zapletenih. Različne so lahko po trajanju- od kratkotrajnih (vezanih na krajše obdobje šolanja) do dolgotrajnih (tudi takšnih, ki vztrajajo celo življenje).

Splošne učne težave

Med splošne učne težave uvršamo:

  • motnje pozornosti in koncentracije s hiperaktivnostjo,
  • splošno upočasnjen razvoj (podpovprečne ali mejne intelektualne sposobnosti),
  • čustveno pogojene težave pri učenju,
  • težave z učno motivacijo,
  • slabše razvite samoregulacijskih spretnosti,
  • težave pogojene z drugojezičnosti, socialno-kulturna drugačnosti ter socialno-ekonomske oviranostjo

Otroci s splošnimi učnimi težavami imajo pomoč na ravni šole po programu “Koncept dela: Učne težave v osnovni šoli”. Učencem s splošnimi učnimi težavama lahko učitelj prilagodi metode in oblike dela ter jim omogoči vključitev v dopolnilni pouk in v oblike individualne in skupinske pomoči. Za učenca s splošnimi učnimi težavami ni predviden individualizirani program, v katerega bi bil usmerjen z odločbo, vendar pa to ne pomeni, da ni upravičen do ustreznih prilagoditev v procesu poučevanja in učenja. Za vsakega učenca z izrazitejšimi splošnimi učnimi težavami in z lažjimi do zmernimi specifičnimi učnimi težavami tako na šoli oblikujemo izvirni delovni projekt pomoči. V izvirnem delovnem projektu opredelimo problem oziroma učne težave; predvidimo metodiko in didaktiko poučevanja in učenja, potrebne prilagoditve; izvajalce pomoči pri pouku, dopolnilnem pouku in v okviru podaljšanega bivanja; morebitne druge oblike pomoči in njihove izvajalce ter dogovorjen načrt nalog za odpravo, zmanjšanje ali omilitev učnih težav. Izvirni delovni projekt pomoči pa se ne omejuje le na obvladovanje učnih težav, temveč omogoča tudi odkrivanje in spodbujanje učenčevih močnih področij, interesov, talentov in dobrih izkušenj. V sklepni evalvaciji izvirnega delovnega projekta pomoči opredelimo oblike učenja, prilagoditve in pomoči, ki so učencu pomagale premagati ali omiliti učne težave, hkrati pa zapišemo tudi preventivna priporočila in pobude za nadaljnje delo z učencem.

Otrok s splošnimi učnimi težavami se tako ne usmerja z odločbo v t. i. izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo (DSP).

Izjema so otroci z motnjo pozornosti in koncentracije s hiperaktivnostjo (ADHD) ter otroci s splošno upočasnjenim razvojem (podpovprečne ali mejne intelektualne sposobnosti).

 

Specifične učne težave

Specifične učne težave so težave, ki otroka ovirajo pri usvajanju osnovnih šolskih veščin (branja, pisanja oz. pravopisa in računanja). Niso posledica motnje v duševnem razvoju (tj. znižanih intelektualnih sposobnosti), vidnih, slušnih ali motoričnih okvar, čustvenih motenj ali neustreznih okolijskih dejavnikov. Med specifične učne težave uvrščamo na primer disleksijo,  disgrafijo,  in diskalkulijo.

Težjim oblikam specifičnih učnih težav pravimo Primanjkljaji na posameznih področjih učenja (PPPU)Otroke s težjimi oblikami specifičnih učnih težav se na osnovi odločbe, ki jo izda Zavod RS za šolstvo, usmeri v Izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo (DSP), ki poteka po postopka usmerjanja in ga vodi Zavod RS za šolstvo na osnovi Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. Učenci, ki so usmerjeni pridobijo status otrok s posebnimi potrebami.

Postopek pridobivanja pomoči

V primeru težjih specifičnih učnih težav v šoli sledimo t. i. 5-stopenjskem modelu pomoči učencem z učnimi težavami:

1. Pomoč učitelja pri pouku/dopolnilni pouk/pomoč v podaljšanem bivanju

Učne težave pri učencih navadno prvi prepoznajo učitelji, ki otroka poučujejo. Na prvi stopnji torej pomoč nudi učitelj, ki otroka uči. Učitelj lahko znotraj učnega procesa zagotavlja ustrezne časovne, metodične in prostorske prilagoditve, uporablja primerne pripomočke ipd.

2. Pomoč šolske svetovalne službe

Če otroku pomoč učitelja ne zadošča, se v proces pomoči vključi šolska svetovalna služba. Na tej stopnji pomoči se individualni projekt pomoči začne voditi v učenčevi osebni mapi.

3. Dodatna individualna in skupinska pomoč

Kadar so težave kljub pomoči učitelja in pomoči svetovalne službe še vedno prisotne, se lahko otroka vključi v dodatno individualno ali skupinsko pomoč.

4. Mnenje in pomoč zunanje ustanove

Če pomoč na dosedanjih stopnjah ne zadostuje, se lahko starši po pomoč obrnejo na katero izmed zunanjih ustanov (CDZOM Nova Gorica, Razvojna ambulanta Stara Gora, Svetovalni center Ljubljana…). Strokovnjaki (psiholog, specialni pedagog in drugi profili strokovnjakov) izvedejo z otrokom poglobljeno diagnostično ocenjevanje in podajo svoje mnenje o vrsti in obsegu njegovih težav (napišejo strokovno poročilo in tudi priporočila za delo z otrokom).

5. Postopek usmerjanja (pridobitev odločbe) in usmeritev v  Program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo (DSP)

Starši sprožijo postopek usmerjanja, tako da vložijo vlogo – izpolnijo obrazec “Zahteva za uvedbo postopka usmerjanja”. Ob tem predložijo tudi vso potrebno dokumentacijo, med drugim strokovno poročilo, ki so ga prejeli s strani zunanje ustanove, kjer je bilo izvedeno diagnostično ocenjevanje. Dokumentacijo pošljejo na pristojni Zavod za šolstvo: Zavod RS za šolstvo, OE Nova Gorica, Erjavčeva ul. 2, 5000   Nova Gorica

Vlogo za usmerjanje Zavod RS za šolstvo dodeli eni izmed t. i. komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, ki delujejo pod njegovim okriljem. Na podlagi pridobljene dokumentacije in morebitnih dodatnih pregledov, komisija izda strokovno mnenje, Zavod RS za šolstvo pa izda odločbo. Oboje je po pošti poslano staršem (tj. vlagatelju) in šoli. V kolikor je zahtevek odobren, je otrok usmerjen v Program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo (DSP). V odločbi je opredeljen profil izvajalca in število ur dodatne strokovne pomoči, ki jo mora zagotoviti šola.

DOKUMENTI

Zahtevek za uvedbo postopka usmerjanja