»Če kruhek pade ti na tla,
poberi in poljubi ga«.
Marsikateri otrok si v današnjem času težko predstavlja, kaj vse je potrebno, da pridemo do kruha. Prav zaradi tega so se učenci razredne stopnje Miren podali na raziskovalno pot z namenom, da odkrijejo, kako pridemo od žitnega zrna do čisto pravega kruha. Pot do spoznanja je bila dolga, saj so se učenci odpeljali vse do Kmetije pri Petrovih v Narin pri Pivki. Ob prihodu sta učence prijazno pozdravila in toplo sprejela gospodar Darko in gospodarica Majda. Gostitelja sta po »vremensko« pestri vožnji učence najprej posladkala s pecivom, nato pa sta jih popeljala po sledeh življenja nekoč.
Gospa Majda je učence odpeljala v staro hišo, kjer so ob ognjišču iz katerega se je nekoliko kadilo spoznavali, kako so ljudje nekoč živeli. V stari kuhinji so videli in slišali, kaj vse potrebujemo za pripravo kruha in kako ga sami zamesimo. Gospa Majda je učencem povedala, da star pregovor pravi: »Kruha ne dela moka, ampak roka«. Prav zaradi tega so pri pripravi in oblikovanju kruhovega hlebčka sodelovali učenci sami. Pred delom so si seveda morali najprej umiti roke in to z ledeno mrzlo vodo prav tako kot v starih časih. Svoja oblačila so zaščitili s predpasniki. Ko so bili učenci pripravljeni na delo, je vsak od njih dobil kos testa. Začeli so z mesenjem in oblikovanjem hlebčkov, ki jih je nato gospa Majda postavila v toplo peč. Ker v starih časih ni bilo televizije in radia, so si med delom skupaj zapeli več pesmi in si tako polepšali ta zanimiv in drugačen dan.
Medtem ko so učenci čakali, da se kruh v krušni peči speče, je gospa Majda povedala in pokazala, kje in kako so se v starih časih umivali in kje so sušili perilo.
Gospod Darko je učence odpeljal v prav poseben prostor, kjer jim je povedal veliko zanimivega o delu nekoč. Ob njegovem pripovedovanju so učenci spoznali in si ogledali različne vrste žit ter različna orodja in stroje, ki so se nekoč uporabljali za pridelavo žita. Učenci so se preizkusili v mlatenju pšenice ter v mletju pšeničnega zrna na starem mlinu z mlinskimi kamni. Ob vrtenju mlinskega kamna je marsikdo spoznal, da se mlinski kamni nikamor ne premaknejo, če v rokah nimamo dovolj moči.
Življenje nekoč je bilo zagotovo zelo zanimivo vendar tudi precej zahtevno in naporno tako za odrasle kot tudi otroke.
Učenci so bili za svoj trud pri peki kruha ob koncu dneva tudi nagrajeni. Pred odhodom domov je namreč vsak od njih prejel hlebček in ga odnesel s seboj domov. Ob pogledu na pečene hlebčke kruha so se v učenčevih očeh zasvetile iskrice, na njihovih obrazih pa se je narisal nasmeh. Obisk kmetije je v učencih pustil veliko pozitivnih vtisov in zagotovo tudi novih spoznanj.
Zapisala: Nejka Krpan
